{"id":2859,"date":"2019-08-12T13:02:09","date_gmt":"2019-08-12T11:02:09","guid":{"rendered":"http:\/\/osfm-blagovna.splet.arnes.si\/?page_id=2859"},"modified":"2023-11-08T11:06:04","modified_gmt":"2023-11-08T10:06:04","slug":"zgodovina-sole-2","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.os-blagovna.si\/?page_id=2859","title":{"rendered":"Zgodovina \u0161ole"},"content":{"rendered":"

[et_pb_section fb_built=”1″ fullwidth=”on” admin_label=”section” _builder_version=”4.16″ global_colors_info=”{}”][et_pb_fullwidth_slider admin_label=”Fullwidth Slider” _builder_version=”4.18.0″ custom_padding=”|||” custom_padding_tablet=”|||” custom_padding_phone=”|||” box_shadow_style=”preset6″ box_shadow_blur=”10px” box_shadow_color=”rgba(0,0,0,0.1)” remove_inner_shadow=”off” hide_content_on_mobile=”off” hide_cta_on_mobile=”off” show_inner_shadow=”on” button_letter_spacing_hover=”0″ global_module=”1575″ saved_tabs=”all” global_colors_info=”{}” button_text_size__hover_enabled=”off” button_one_text_size__hover_enabled=”off” button_two_text_size__hover_enabled=”off” button_text_color__hover_enabled=”off” button_one_text_color__hover_enabled=”off” button_two_text_color__hover_enabled=”off” button_border_width__hover_enabled=”off” button_one_border_width__hover_enabled=”off” button_two_border_width__hover_enabled=”off” button_border_color__hover_enabled=”off” button_one_border_color__hover_enabled=”off” button_two_border_color__hover_enabled=”off” button_border_radius__hover_enabled=”off” button_one_border_radius__hover_enabled=”off” button_two_border_radius__hover_enabled=”off” button_letter_spacing__hover_enabled=”on” button_letter_spacing__hover=”0″ button_one_letter_spacing__hover_enabled=”off” button_two_letter_spacing__hover_enabled=”off” button_bg_color__hover_enabled=”off” button_one_bg_color__hover_enabled=”off” button_two_bg_color__hover_enabled=”off”][et_pb_slide heading=”PO\u0160 Blagovna” _builder_version=”4.18.0″ background_image=”https:\/\/www.os-blagovna.si\/files\/2015\/08\/blag4.jpg” background_enable_image=”on” button_icon_placement=”right” button_on_hover=”on” global_colors_info=”{}” button_one_text_size__hover_enabled=”off” button_two_text_size__hover_enabled=”off” button_one_text_color__hover_enabled=”off” button_two_text_color__hover_enabled=”off” button_one_border_width__hover_enabled=”off” button_two_border_width__hover_enabled=”off” button_one_border_color__hover_enabled=”off” button_two_border_color__hover_enabled=”off” button_one_border_radius__hover_enabled=”off” button_two_border_radius__hover_enabled=”off” button_letter_spacing__hover_enabled=”off” button_one_letter_spacing__hover_enabled=”off” button_two_letter_spacing__hover_enabled=”off” button_one_bg_color__hover_enabled=”off” button_two_bg_color__hover_enabled=”off” sticky_transition=”on”][\/et_pb_slide][et_pb_slide _builder_version=”4.18.0″ _module_preset=”default” background_image=”https:\/\/www.os-blagovna.si\/files\/2015\/08\/logo-blagovna2.jpg” background_enable_image=”on” global_colors_info=”{}” sticky_transition=”on”][\/et_pb_slide][\/et_pb_fullwidth_slider][et_pb_fullwidth_menu menu_id=”4″ menu_style=”centered” submenu_direction=”downwards” admin_label=”Fullwidth Menu” _builder_version=”4.18.0″ background_color=”#fff347″ hover_enabled=”0″ global_colors_info=”{}” sticky_enabled=”0″][\/et_pb_fullwidth_menu][\/et_pb_section][et_pb_section fb_built=”1″ admin_label=”section” _builder_version=”4.16″ global_colors_info=”{}”][et_pb_row column_structure=”2_3,1_3″ admin_label=”row” _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” global_colors_info=”{}”][et_pb_column type=”2_3″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||”][et_pb_text admin_label=”vsebina” _builder_version=”4.16″ background_size=”initial” background_position=”top_left” background_repeat=”repeat” use_border_color=”off” border_color=”#ffffff” border_style=”solid” global_colors_info=”{}”]KRATEK ORIS ZGODOVINE IN RAZVOJ OSNOVNE \u0160OLE BLAGOVNA<\/strong><\/p>\n

Na podlagi sklepa de\u017eelnega \u0161olskega sveta za \u0160tajersko v Gradcu je bila z odlokom \u0161t. 460 z dne 16. januarja 1884 ustanovljena samostojna ENORAZREDNA LJUDSKA \u0160OLA. \u0160olski okoli\u0161 je nastal iz vasi Gori\u010dica, Ogorevc, Proseni\u0161ko, Repno, Sv. Rozalija in Cerovec.<\/p>\n

Za prvo u\u010dilnico so dolo\u010dili hi\u0161o v Gori\u010dici \u0161t. 2, ki je bila last gra\u0161\u010dine BLAGOVNA (takratna lastnica je bila Magdalena Berks). Po gra\u0161\u010dini je dobila \u0161ola tudi ime Blagovna, \u010deprav v ob\u010dini ni nobene vasi s tem imenom. \u0160olska soba je bila temna in vla\u017ena in za u\u010dilnico zelo neprimerna. Pouk se je pri\u010del \u0161ele 16. avgusta 1886. Najemnino je pla\u010dal krajni \u0161olski svet Sv. Jurij ob ju\u017eni \u017eeleznici v vi\u0161ini 30 goldinarjev. Ljudje in krajni \u0161olski svet so takoj spoznali, da u\u010dilnica ne ustreza u\u010dnim namenom, zato so bili leto pozneje najeti drugi \u0161olski prostori na Proseni\u0161kem. Tako omenovani \u00bbSimon\u010di\u010dev salon\u00ab je oddal v najem gostilni\u010dar in posestnik Franc Majcen. Ta u\u010dilnica je bila nekoliko bolj\u0161a od prve. Prvo leto je \u0161olo obiskovalo 86 otrok.<\/p>\n

Zaradi stalnega nara\u0161\u010danja \u0161tevila \u0161oloobveznih otrok se je \u0161ola v \u0161olskem letu 1900\/01 raz\u0161irila v DVORAZREDNO, pouk pa je potekal \u0161e do 15. februarja 1902 v edini u\u010dni sobi, v “salonu”. Takratni u\u010ditelj je pou\u010deval drugi razred dopoldne, prvega pa popoldne. Zato se je krajni \u0161olski svet odlo\u010dil za zidavo novega \u0161olskega poslopja. V ta namen je kupil od posestnika Teichmeistra v kraju Proseni\u0161ko ob okrajni cesti stoje\u010do hi\u0161ico s hlevom, njivo in travnikom za 600 goldinarjev. Temeljni kamen za novo \u0161olsko poslopje so polo\u017eili 17. junija 1901. Premo\u017enej\u0161i posestniki so darovali ogromno lesa, potrebnega za novo \u0161olo. Tako je zraslo v ponos kraju novo \u0161olsko poslopje, zidano za dvorazrednico, s primernim upraviteljskim stanovanjem in sobo za u\u010diteljico. Vsa stavba s \u0161olsko opremo je stala takrat 11.600 kron. Novemu \u0161olskemu poslopju so priklju\u010dili \u0161olski vrt ter igri\u0161\u010de in sadovnjak. \u0160ola se je 17. februarja 1902 preselila v lastno \u0161olsko poslopje.<\/p>\n

\u0160ola je bila prvotno administrativno podrejena krajnemu \u0161olskemu svetu Sv. Jurij ob ju\u017eni \u017eeleznici, leta 1906 pa je dobila lasten krajni \u0161olski svet.<\/p>\n

Pouk je potekal v slovenskem jeziku. V za\u010detku \u0161olskega leta 1891\/92 so uvedli nem\u0161\u010dino kot neobvezen predmet, ukinili pa so jo ob razpadu avstro-ogrske monarhije leta 1918. Namesto nje je bila uvedena srbohrva\u0161\u010dina kot obvezen u\u010dni predmet. \u0160olska spri\u010devala so podeljevali \u010detrtletno, od za\u010detka \u0161olskega leta 1921\/22 pa polletno.<\/p>\n

\u0160olsko kroniko so do leta 1912 pisali v nem\u0161kem jeziku, nadu\u010ditelj Josip Gosak pa jo je leta 1913 pri\u010del pisati v slovenskem jeziku. Na \u0161oli se ni vodila ne zlata in ne \u010drna knjiga.<\/p>\n

Velike zasluge za razvoj \u0161ole je imel nadu\u010ditelj Jakob Stante, ki je na Blagovni slu\u017eboval od leta 1895 do 1912. Zaradi veselja do kmetovanja ga je imelo prebivalstvo zelo rado. Po njegovi upokojitvi je opravljal za\u010dasno slu\u017ebo upravitelja u\u010ditelj Josip Gosak, ki je ostal na tem mestu do aprila leta 1914. Med \u0161olsko mladino je vna\u0161al veselje do kmetovanja. U\u010dil jih je cepiti sadna drevesa. Nato je bil za \u0161olskega upravitelja imenovan Matej \u017dgajner, ki je slu\u017eboval do leta 1932, ko se je upokojil. Pod njegovim upraviteljevanjem so slu\u017ebovale u\u010diteljice Amalija Leskovec, Olga Ille, Berta Kos in Marija Kavec. Po Mateju \u017dgajnerju je postala \u0161olska upraviteljica Franja \u0160u\u0161ter\u0161i\u010d.<\/p>\n

Adolf Arzen\u0161ek je deloval kot u\u010ditelj – upravitelj od 17. oktobra 1933 do za\u010detka vojne. Tedaj je bila na \u0161oli \u0161e u\u010diteljica Anica Kodela.<\/p>\n

Ob za\u010detku vojne nista bila izseljena in ju torej ni doletela usoda ve\u010dine slovenskega u\u010diteljstva. Adolf Arzen\u0161ek je od\u0161el v Sv. Jurij pri Celju, kjer je kmalu dobil mesto tajnika na ob\u010dini. Da pa je obdr\u017eal svojo slu\u017ebo, je moral voditi na \u0161oli te\u010daje nem\u0161\u010dine za odrasle.<\/p>\n

U\u010diteljica Anica Kodela je dobila u\u010diteljsko mesto nekje v Avstriji. Med vojno so u\u010dili nem\u0161ki u\u010ditelji v nem\u0161kem jeziku. To so bili Franz Loidl, za njim u\u010diteljski pripravnik Hans Anderle in u\u010diteljica Erna Francl.<\/p>\n

U\u010ditelj in za\u010dasni \u0161olski upravitelj Voigt je slu\u017eboval v \u0161olskem letu 1943\/44.<\/p>\n

Po zaklju\u010dku tega \u0161olskega leta sta od\u0161la \u0161olski upravitelj in u\u010diteljica verjetno domov in se nista ve\u010d vrnila.<\/p>\n

Do mladine so bili nem\u0161ki u\u010ditelji dokaj prijazni, saj so bili na Blagovno ve\u010dinoma poslani kazensko, kot na primer u\u010ditelj Voigt.<\/p>\n

    \n
  1. januarja 1945 so partizani \u0161olo za\u017egali, da se v njej ne bi naselila okupatorska vojska. Zgorela je streha, ve\u010dina stropov in podov ter pohi\u0161tvo in u\u010dila. Verjetno je zgorela tudi kronika.<\/li>\n<\/ol>\n

    Jeseni 1945 so \u0161olo obnovili, tako da se je pouk lahko za\u010del. Vpisanih je bilo 80 otrok. Vsi so zbirali prispevke za obnovo. Otroci so zaslu\u017eili, ko so igrali igrice. Veliko pa so sami delali, saj so leta 1947 opravili 341 udarni\u0161kih ur.<\/p>\n

    Pomembna u\u010dna snov je bila seveda OSVOBODILNI BOJ ter PETLETNI GOSPODARSKI PLAN. Ves \u010das so predstavljali poseben problem \u0161portni rekviziti, saj so se u\u010denci silno razveselili \u017eoge, ki so jo leta 1948 dobili za nagrado.<\/p>\n

    Leta 1949 \u0161ola ni bila ve\u010d osemletna, temve\u010d \u0161tiriletna. V peti razred so se u\u010denci pre\u0161olali na \u0161ole v \u0160entjur, na Ljube\u010dno, v \u0160tore ali Celje. Prevoz ni bil urejen, zato so mnogi hodili pe\u0161 ali se vozili s kolesom.<\/p>\n

    V \u0161olskem letu 1949\/50 so krajevni urad prestavili na Sele in u\u010denci so dobili pionirsko sobo. V njej so pripravljali razstave svojih izdelkov.<\/p>\n

    Leta 1951 je bila \u0161ola kon\u010dno obnovljena. Baje so se za to odlo\u010dile vse organizacije v kraju ob kresu, ko so praznovali obletnico OF.<\/p>\n

    Nato je dve leti potekal pouk do 6. razreda.<\/p>\n

    Leta 1954 so spremenili \u0161olski okoli\u0161. \u0160tevilo u\u010dencev je padlo in od tedaj je imela \u0161ola spet 4 razrede, zdru\u017eene v 2 oddelka.<\/p>\n

    V takratnem obdobju so imeli u\u010denci posebno nalogo: zatiranje koloradskega hro\u0161\u010da in kaparja. Na izlete so se vozili s tovornjakom. Ob \u0161portnih dnevih so od\u0161li pe\u0161 v \u0160entjur, kjer so si ogledali filmsko predstavo, nato pa se spet pe\u0161 vrnili in tako prepe\u0161a\u010dili po 12 kilometrov.<\/p>\n

    Leta 1959 je bila obnovljena partizanska bolnica ZIMA na Cerovcu. U\u010denci so sklenili, da bodo bolnico obiskali vsako leto in okrasili tamkaj\u0161nje tri grobove.<\/p>\n

    Leta 1962 so pripravili razstavo starinskih predmetov, ki so jih zbirali po domovih v kraju. Pohvaljena je bila celo v Celjskem tedniku kot ena najbolj\u0161ih na tem podro\u010dju.<\/p>\n

      \n
    1. decembra 1962 je bila \u0161ola priklju\u010dena kot PODRU\u017dNICA k centralni \u0161oli \u0160entjur. Tako je tudi sedaj. Upravitelj centralne \u0161ole je bil tedaj Ernest Re\u010dnik, vodja \u0161ole na Blagovni pa Cilka Pol\u0161ak.<\/li>\n<\/ol>\n

      Ernest Re\u010dnik je opravljal ravnateljske dol\u017enosti do konca \u0161olskega leta 1973\/74, ko se je upokojil. Za tem je bil tri leta ravnatelj centralne \u0161ole Mirko Vre\u010dko.<\/p>\n

      V letih 1969\/70 so \u0161olo obnovili (voda, parket, nova fasada, drvarnica, nove pe\u010di), v letu 1980 je \u0161ola dobila novo kritino, leta 1982 pa tudi centralno ogrevanje. V \u0161oli sta bili dve u\u010dilnici, kuhinja, jedilnica in soba za telesno vzgojo.<\/p>\n

      Od 1978 do 1986 je bil ravnatelj Franc Krampl.<\/p>\n

      V za\u010detku \u0161olskega leta 1987\/88 smo se zaradi obnove \u0161ole in izgradnje prizidka vozili v \u0161olo v \u0160entjur, 3. novembra 1987 pa smo se preselili v obnovljeno in raz\u0161irjeno \u0161olo. Od tedaj dalje imamo \u0161tiri u\u010dilnice, zbornico, knji\u017enico, pisarno, sanitarije, jedilnico; kuhinja je dobila moderne pripomo\u010dke. V \u0161oli je tudi oddelek otro\u0161kega vrtca.<\/p>\n

      V gradbenem odboru so bili: predsednik Jo\u017ee Mastnak \u2013 Marjan in \u010dlani Ljudmila Mastnak \u2013 Beba, Marija Rataj, Marjana Mastnak, Milena Jan, Marjan Gradi\u0161nik, Franc Krampl, Emil Krivec, Milo\u0161 Rant, Marjan Prelec, Boris Kri\u017eman\u010di\u010d, Edi Peperko, Jo\u017ee Zupanc.<\/p>\n

      Za gradnjo je dala 70 % sredstev Cinkarna Celje kot od\u0161kodnino, ker je na podro\u010dju Blagovne gradila deponijo sadre, 22 % sredstev je bilo zagotovljenih iz ob\u010dinskega prora\u010duna, 8 % pa je prispevala KS Blagovna. Zaradi te gradnje je bilo v KS Blagovna precej hude krvi.<\/p>\n

      Maja 1988 pa je bilo asfaltirano \u0161e novo \u0161olsko igri\u0161\u010de.<\/p>\n

      Za na\u0161o \u0161olo je bilo nadvse pomembno \u0161olsko leto 1988\/89, ko se je raz\u0161iril \u0161olski okoli\u0161 na vso KS Blagovna. Od tedaj dalje ni ve\u010d kombiniranih oddelkov. Veliko zaslug pri tem je imela u\u010diteljica Beba Mastnak, ki je dala na\u0161i \u0161oli neizbrisen pe\u010dat.<\/p>\n

      Tako smo bili veseli ve\u010dje in prenovljene \u0161ole, da smo sanjali le \u0161e o novi telovadnici. Z veliko mero prizadevanja takratnega vodstva KS Blagovna in ravnatelja Marjana Gradi\u0161nika, ki skrbi za na\u0161o \u0161olo \u017ee od leta 1986, je napo\u010dil za \u0161olo in kraj vesel dogodek \u2013 otvoritev nove, sodobno opremljene TELOVADNICE. Ob krajevnem prazniku 23. oktobra 1993 jo je slovesno odprl takratni minister za \u0161olstvo in \u0161port dr. Slavko Gaber.<\/p>\n

      Na \u0161oli prav tako sledimo vsem novostim na podro\u010dju vzgoje in izobra\u017eevanja. V \u0161olskem letu 1992\/93 so u\u010denci 1. razreda sodelovali v projektu OPISNEGA OCENJEVANJA, ki se je v na\u0161e \u0161ole \u0161ele uvajalo. V naslednjem \u0161olskem letu so bili opisno ocenjeni \u0161e u\u010denci \u00a02. razreda in tako je tudi sedaj.<\/p>\n

      Leta 2000\/01 smo pri\u010deli postopno uvajati 9- letno osnovno \u0161olo. V \u0161ol. letu 2004\/05 je bilo na \u0161oli 64 u\u010dencev. Organizirano \u00a0je bilo jutranje varstvo in oddelek podalj\u0161anega bivanja, v sklopu katerega je tudi varstvo voza\u010dev. V tem \u010dasu se je pridobila \u0161e ena u\u010dilnica v pritli\u010dju, ra\u010dunalni\u0161ka u\u010dilnica, dvema u\u010dilnicama je bil zamenjan lesen strop z betonskim, vse u\u010dilnice so opremljene z novim pohi\u0161tvom.<\/p>\n

        \n
      1. junija 2003 je bila podpisna EKO listina, eko zastava pa je bila podeljena v Cankarjevem domu. Zavedamo se, da je treba ekolo\u0161ko zavest vcepljati \u017ee v osnovni \u0161oli, da bodo na\u0161i eko \u0161olarji zrasli v odgovorne ljudi, ki bodo znali presoditi, kaj je koristno, kaj je nujno in prepoznati, kaj je nepotrebno in \u0161kodljivo.<\/li>\n<\/ol>\n

        V letu 2015 je bila izvedena energetska sanacija \u0161ole. Ta projekt\u00a0 je zajemal\u00a0 izdelavo toplotno izolacijske fasade, izolacijo podstre\u0161ja ter strehe, menjavo stre\u0161ne kritine in menjavo dotrajanega stavbnega pohi\u0161tva. S\u00a0 tem je celotna\u00a0 \u0161ola, ki jo sestavljajo stara \u0161ola ter prizidki iz razli\u010dnih obdobij,\u00a0 dobila\u00a0 poenoten zunanji\u00a0 izgled.<\/p>\n

        V letu 2016 se je v \u00a0\u017eelji po doseganju tehni\u010dnih standardov, \u00a0izvedel prizidek nove razdeljevalne kuhinje ter preureditev notranjih prostorov. Prizidek je dvoeta\u017een v izmeri po cca 45 m\u00b2, oziroma skupno cca 90 m\u00b2. V kletni eta\u017ei je prostor za dostavno vozilo, v pritli\u010dju pa je razdeljevalna kuhinja. Na mestu stare kuhinje so bila izvedena ru\u0161itvena dela in popolna prenova prostora v igralnici prvega starostnega razreda, kjer je zdaj nova igralnica s sanitarijami. V celoti je bila rekonstruirana obstoje\u010da zastarela in dotrajana kotlovnica za ve\u010djo energetsko var\u010dnost. Izvedlo se je novo notranje stopni\u0161\u010de ter dostop v telovadnico skozi hodnik. Vse izbolj\u0161ave omogo\u010dajo la\u017ejo prostorsko organizacijo v objektu, kjer sobivajo vrt\u010devski otroci in \u0161olarji.<\/p>\n

        U\u010dence \u017eelimo navajati, da bi prosti \u010das pre\u017eiveli koristno in ustvarjalno, zato jim nudimo tudi interesne dejavnosti. \u00a0Ravnatelj \u0161ole nenehno skrbi, da je na\u0161a \u0161ola sodobna in funkcionalna tudi na podro\u010dju u\u010dil in u\u010dne tehnologije.<\/p>\n

        Da bomo lahko skupaj z u\u010denci zakorakali v informacijsko dru\u017ebo, se u\u010diteljice dobro zavedamo, da se je treba nenehno izobra\u017eevati, saj je to edina pot, s katero u\u010dimo in vzgajamo mlado generacijo. U\u010ditelji \u017eivimo za \u0161olo in njeno okolje ter s tem odlo\u010dujo\u010de vplivamo na razvoj \u017eivljenja v kraju.<\/p>\n

        Hedvika Pikl in Petra Artnak<\/p>\n

        Viri:<\/p>\n

        \u0160olska kronika<\/p>\n

        Gradivo o O\u0160 Blagovna \u2013 Slovenski \u0161olski muzej v Ljubljani<\/p>\n

         <\/p>\n

         
        \n[\/et_pb_text][\/et_pb_column][et_pb_column type=”1_3″ _builder_version=”4.16″ custom_padding=”|||” global_colors_info=”{}” custom_padding__hover=”|||”][\/et_pb_column][\/et_pb_row][\/et_pb_section]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

        KRATEK ORIS ZGODOVINE IN RAZVOJ OSNOVNE \u0160OLE BLAGOVNA Na podlagi sklepa de\u017eelnega \u0161olskega sveta za \u0160tajersko v Gradcu je bila z odlokom \u0161t. 460 z dne 16. januarja 1884 ustanovljena samostojna ENORAZREDNA LJUDSKA \u0160OLA. \u0160olski okoli\u0161 je nastal iz vasi Gori\u010dica, Ogorevc, Proseni\u0161ko, Repno, Sv. Rozalija in Cerovec. Za prvo u\u010dilnico so dolo\u010dili hi\u0161o v […]<\/p>\n","protected":false},"author":4606,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_et_pb_use_builder":"on","_et_pb_old_content":"","_et_gb_content_width":"","ngg_post_thumbnail":0,"footnotes":"","_expiration-date-status":"","_expiration-date":0,"_expiration-date-type":"","_expiration-date-categories":[],"_expiration-date-options":[]},"class_list":["post-2859","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.os-blagovna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/2859","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.os-blagovna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.os-blagovna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-blagovna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/4606"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.os-blagovna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=2859"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.os-blagovna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/2859\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6246,"href":"https:\/\/www.os-blagovna.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/pages\/2859\/revisions\/6246"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.os-blagovna.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=2859"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}